Do več sproščenosti ter globlje povezanosti z otročičkom pod srcem

Nekega dne sem dobila telefonski klic ene od udeleženk, ki pravi, da bi tudi ga. Elena poskusila sodelovati na vadbah “v VAJI vaj”. Zadeva ni bila prav enostavna, saj je bila gospa v četrtem mesecu v nosečnosti in je imela neke težave. Pa bil je tudi čas koron in se v živo ni dalo srečati. Z nosečnicami vadbe še nisem izvajala in zato nisva vedeli, kaj naju sploh lahko čaka. Pri uvodnem telefonskem pogovoru sva se strinjali, da poskusiva in da se gospa drži pravil, da vadbe izvaja še bolj nežno, previdno in prav nič na silo. Pa je začela in pokazalo se je, da je bilo sodelovanje čudovita izkušnja, vadba sama pa zelo krepilnih narav, tako za njo kot za njeno dojenčico, ki bo zdaj stara že skoraj pol leta.

Tudi meni sami je situacija prinesla še en nov pogled, kje se splača sodelovati, da daje VAJI tudi širši doprinos. Nosečnost danes že postaja tudi sam element trženja in mira samega nosečke sploh ne prepoznajo in ne občutijo več. In vse to soustvarja zelo stresno okolje za vse naše prihodnje rodove. Vsaki nosečki posebej bi na podlagi spodaj opisane izkušnje že lahko predlagali, da se navaja na VAJI vaj in poskrbi, da bo potem njen dojenček sam imel mirno in sanjsko življenje brez traume same in osnov stresa našega. Vedeti je pač potrebno, da vse to kar danes doživlja sama mama sama, doživlja znotraj nje tudi njen plod in je to osnova razvoju znotraj pri dojenčku samemu.

Takole je izkušnjo po dveh mesecih sodelovanja opisovala ga. novinarka Elena iz Ljubljane sredi svojih nosečniških težav:

Seveda z veseljem napišem nekaj besed – kot nekakšni občutki mamice z nekoliko težavno nosečnostjo (imela sem krvavitve, ki bi se žal lahko slabo končale, zato velja nosečnost za rizično, je pa zdaj precej bolje in sem optimistična tudi za naprej).

Na dihalne vaje pri Brigitti sem naletela čisto po naključju, pravzaprav mi jih je nekje sredi nosečnosti mimogrede omenila soseda, ki jih že dalj časa izvaja in je rekla, da ji zelo koristijo. Ker sem odprte narave, sem pomislila “Zakaj pa ne?!”, predvsem v smislu sproščanja, saj mi je ravno sproščenosti precej primanjkovalo (sprva) zaradi naporne službe in (kasneje) tudi diagnoze tvegane nosečnosti. Z Brigitto sva se dogovorili, da začnem zelo počasi in previdno, prav tako sem zaradi določenih bolečin nekatere vaje na začetku izvajala  prilagojeno (npr. delno leže na boku, čeprav so v osnovi v sedečem položaju). In že prvič sem (precej nepričakovano) proti koncu ure uspela doseči tak občutek umirjenosti, da me je kar poneslo v spanec. Zaradi epidemije korona virusa so vaje potekale preko video povezave in z vsakim tednom se je naše spletno druženje zame končalo še bolj sproščeno, hkrati pa sem zaradi vsesplošnega boljšega počutja lahko vedno več vaj izvajala “pravilno”, torej ne več v prilagojeni obliki kot na začetku. Dober občutek je, da lahko globoko in široko (v vse smeri) zadihaš, spodbudiš pretok energije in se hkrati umiriš. Težko bi trdila, da so samo dihalne vaje izboljšale moje splošno počutje v nosečnosti, so pa zagotovo prispevale pomemben košček v mozaiku izboljšanja počutja, večje sproščenosti ter globlje povezanosti z otročkom pod srcem.

Toplo priporočam!

Ja, drage bodoče mamice ali mamice z dojenčki, vidimo se kdaj … pri v VAJI vaj

P.S.

Ti blogi imajo namen odpirati vsem oči, da se bo dalo z dihanjem „sproti“ sprostiti nešteto težav stran iz naših življenj in da ni potrebno obupavati in ni potrebno, da nas je brezglavo strah, niti ni potrebno skrbeti. Življenje ima vedno svoje namire in zato je potrebno najprej samo sprejeti, da se to nam samim pač dogaja, potem pa delati korake v zaupanju in z več odgovornosti

Delite objavo:

Facebook
Twitter
Pinterest
LinkedIn