Imamo do služb odpor? … zadovoljstvo vračajo samo ta prave doze kisikov

Bila sem zelo na začetku svojih vadb. Takrat vadbe še sploh niso bile kompleksnejše, a se je že kazalo, da prinašajo uspehe. Bil je maj, ko je ena od naših udeleženk poslala k meni svojo pomoči potrebno prijateljico. V službi je doživela zelo hud pretres. Poznali sta se iz raznih meditacij, v službi je bila administratorka in tudi pomoč svojemu šefu. Delala je namreč v manjšem podjetju in prav vse ji je šlo takrat narobe.

Razložili so ji, da se pri nas izvajajo ene dihalne vadbe in da naj poskusi.

Ko je prišla gospa Saša, starosti nekje okrog petintrideset let do mene, je lahko samo še jokala. Tudi pogovarjati se skoraj ni zmogla več, ko je samo za trenutek pomislila na svoje situacije. Postala je moja zelo modra učenka, poleg tega je bila pripravljena sodelovati in ne samo jokati. Že pri uvodu sem ji razložila osnove, kako polagamo roke, kje gre vdih in zakaj. Napisali sva na listek osnove drže in je že isti vikend sama doma poskušala ujeti ritem vadb. Nadaljevala je v redni skupini enkrat tedensko, druge dneve, je pa kar sama vsak dan ponavljala  sam VAJI vaj.

Gospe Saši je vadba rešila takrat njeno situacijo in obrnila ji življenje na plus, tako v službi kot tudi doma. Pri dveh osnovnošolskih otrocih, možu, tašči in službi je bila zmeda vsepovprek. Najprej se je napredek poznal pri samem delu. Samo štirinajst dni je minilo in z šefom se nista več prepirala. Po pravici povedano, verjetno sta bila oba na koncih v svojih živčkih. Ker je vnesla Saša mir in harmonijo pri sebi in v svoje delo, se je takrat hitro odslikavalo to tudi pri njenem šefu samemu. Razdiralnih energij med njima ni bilo več. Minilo je samo mesec dni, pa sta z svojim šefom skupaj sedela pri malicah in spet prijateljsko klepetala. Ko je sledil čas dopusta, ji je šef sam popolnoma zaupal in za čas njegovega dopusta, je njegova rutinska dela lahko prevzela kar Saša sama. Kadar ji je zmanjkalo dela v pisarni, je kdaj prostovoljno priskočila na pomoč tudi v njihovi delavnici, svojim sodelavcem v proizvodnji, Le ti so jo pohvalili in povedali, da je super in da je lepo, ker se nekdo še kdaj rad nasmeji.

Ga. Saša se je v skupini družila točno nekje leto in pol, potem se je odločila, da bo dovolj. Dobila si je svoje ritme nazaj in zgradila si je svoj popolnejši udih sam. Prav eno takšno obdobje 18 mesecev naj bi potreboval zdrav človek, da privaja svoja mehkejša tkiva na subtilnejši in bolj polni udih sam. Seveda pa osnove same ostanejo in kadarkoli se spet v naših okoljih srečujemo z nemiri ali smo v skrbeh, kako bi situtacije izpadale, si Saša ali pa kdorkoli drug, vzame čas, da lahko doma dela svoje vadbe VAJI vaj. Seveda pa mora upoštevati, da vadi na vseh organih v istem ritmu od začetka in pa do konca.

Torej s pomočjo samih dihalnih vadb se je soustvarjal red in harmonija na več področjih. Nasmejani videz in pa zadovoljstvo pri ga. Saši pa sta posledice ponovne povezave, ker se je Saša ponovno preko udiha vezala nazaj sama v sebe, poleg tega pa je pridobila nazaj po krvi primarne doze samih kisikovih delčkov.

Tako je bilo pri njej v službi prej kot v treh mesecih vse na tekočem. Malo dlje se je urejala situacija pri njih doma, a tudi tu je zmogla, saj sem jo čez dve leti in pol srečala zadovoljno in pa mirno v krogih svoje družine.

Vidimo se kdaj … pri vadbi v VAJI vaj

P.S.

Ti blogi imajo namen odpirati vsem oči, da se bo dalo z dihanjem „sproti“ sprostiti nešteto težav stran iz naših življenj in da ni potrebno obupavati in ni potrebno, da nas je brezglavo strah, niti ni potrebno skrbeti. Življenje ima vedno svojo namiro in zato je potrebno najprej samo sprejeti, da se to nam samim pač dogaja, potem pa delati korak z več odgovornosti.

Delite objavo:

Facebook
Twitter
Pinterest
LinkedIn